Po njihovem mnenju zakon dopolnjuje obstoječo zdravstveno oskrbo in ne izključuje paliativne skrbi. Prepričani so, da omogoča izbiro tistim, ki živijo z neozdravljivo boleznijo ali v neznosnih bolečinah, in hkrati razbremeni njihove svojce. Pri tem se sklicujejo tudi na lanski posvetovalni referendum, kjer je večina volivcev izrazila podporo ureditvi pravice do pomoči pri končanju življenja. Takrat je 54,89 odstotka podprlo zakonodajno ureditev, 45,11 odstotka pa mu je nasprotovalo.
Nasprotniki zakona, med njimi SDS, NSi in Demokrati, ter pobudniki tokratnega referenduma, nasprotno menijo, da je zakon nehuman in v neskladju z ustavo, ki določa nedotakljivost človeškega življenja. Kritizirajo ga kot družbeno nevaren ukrep, ki odpira vrata manipulacijam in pritiskom na bolnike. Vztrajajo, da bi morala država najprej sistemsko izboljšati paliativno in dolgotrajno oskrbo, ki naj bi v številnih primerih omogočila dostojanstveno življenje do naravne smrti.
Rezultat referenduma bo odločilen le v primeru, da bo dosežen zavrnitveni kvorum. To pomeni, da mora večina veljavno glasujočih zavrniti zakon, pri čemer mora proti zakonu glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Po trenutno razpoložljivih podatkih notranjega ministrstva, ki beleži 1.696.025 volilnih upravičencev, bi moral zakon zavrniti vsaj 339.205 volivcev. Natančna številka bo znana šele na dan glasovanja.
Če zakon na referendumu ne bo sprejet, državni zbor v enem letu ne bo smel sprejeti novega zakona, ki bi urejal to vprašanje v nasprotju z voljo volivcev. Zakonodajni referendum tako predstavlja prelomnico v obravnavi te občutljive teme.