Komisija za preprečevanje korupcije ocenjuje, da je napredek posledica aktivnega ozaveščanja o integriteti, preprečevanja korupcije in vključevanja gospodarstva v protikorupcijske procese. Predsednik Komisije dr. Robert Šumi ob tem poudarja, da kljub napredku stanje še vedno ni zadovoljivo in da si kot družba zaslužimo več.
Slovenija se je v primerjavi z nekaterimi sosednjimi državami odrezala bolje. Hrvaška je izgubila tri točke in dosegla 47 točk, Italija je padla na 54, Avstrija pa na 67. Francija in Nemčija sta dosegli zgodovinsko nizki oceni 67 in 75 točk, medtem ko Estonija z 76 točkami ostaja v ospredju.
Komisija poudarja, da je za nadaljnji napredek nujno sprejetje nove Resolucije o preprečevanju korupcije, ki bi okrepila strateški pristop države. Prav tako ostajajo ključni dosledno izvajanje Zakona o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), priprava sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) ter uveljavljanje ničelne tolerance do korupcije v gospodarstvu.
"Pričakujemo, da bodo odločevalci preprečevanje korupcije in krepitev integritete postavili med svoje prioritete," je dejal Šumi in dodal, da bo Komisija še naprej krepila protikorupcijske standarde ter spodbujala transparentnost in odgovornost v družbi.