»Če se strinjamo, da je Ukrajina naša prva obrambna linija, potem moramo povečati vojaško pomoč,« je poudarila von der Leyen. Ob tem je dodala, da poleg finančne pomoči Bruselj pripravlja tudi dodatne ukrepe za povečanje pritiska na Rusijo.
Današnje izplačilo je del širše pobude skupine G7, ki do leta 2027 predvideva skupno 45 milijard evrov pomoči Ukrajini, pri čemer EU prispeva 18,1 milijarde evrov. Od začetka letošnjega leta je bilo Ukrajini izplačanih že 14 milijard evrov.
Evropska komisija je minuli teden članicam predstavila tudi predlog novega posojila za Ukrajino v višini 140 milijard evrov, ki bi ga delno financirali z dobički od zamrznjenega ruskega premoženja. Sredstva bi Ukrajina vračala šele potem, ko bi Rusija povrnila vojno škodo, kar Komisija vidi kot pravičen in simbolen ukrep.
»Ne zasegamo ruskega premoženja,« je poudarila von der Leyen. »Če bo Rusija poplačala povzročeno škodo, bo to posojilo Ukrajini lahko odpisano.« Dodala je, da več držav že podpira ta pristop, čeprav so nekatere članice še vedno zadržane do uporabe zamrznjenih sredstev v ta namen.
Današnji vrh EU v Koebenhavnu se sicer osredotoča na krepitev obrambnih zmogljivosti Unije in strateško razpravo o nadaljnji pomoči Ukrajini. Voditelji držav članic naj bi v prihodnjih tednih sprejeli konkretne odločitve o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja in dolgoročni vojaški podpori Kijevu.