Zdravstvene oblasti ob tem opozarjajo na možnost prekomerne diagnostike in prehitrega predpisovanja zdravil. V ZDA je to izpostavil tudi Robert F. Kennedy ml., ki vodi državno komisijo za javno zdravje. Po njegovem mnenju se država spopada s krizo prepoznavanja in zdravljenja ADHD.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da vse več deklic in žensk šele zdaj prejema diagnozo, saj so bili njihovi simptomi v preteklosti pogosto spregledani. Tudi številne odrasle osebe se po letih težav zdaj prvič srečujejo z razlago svojih vedenjskih vzorcev.
Deloma je porast posledica spremenjenih diagnostičnih kriterijev. Leta 2013 so strokovnjaki zvišali starostno mejo za pojav simptomov in zmanjšali število potrebnih znakov za odrasle, kar je razširilo spekter prepoznavanja. Obenem pa številni strokovnjaki opozarjajo, da družbeni mediji, še posebej TikTok, pomembno vplivajo na samoprepoznavanje simptomov, kar povečuje število oseb, ki iščejo strokovno oceno.
Razprava o ADHD presega samo diagnozo. Mnogi, ki živijo s tem stanjem, se ne strinjajo z označbo “motnja” in opozarjajo, da bi morali družba, šolski sistemi in delovna okolja pokazati več prilagodljivosti. Drugi, kot je zdravnik Jeremy Didier, pa opozarjajo, da pomanjkanje zdravljenja vodi v resne posledice.
Porast diagnoz je tako rezultat kombinacije večje ozaveščenosti, sprememb v diagnostičnih smernicah, vpliva družbenih omrežij in želje po boljšem razumevanju vedenjskih posebnosti. Medtem ko nekateri pozivajo k previdnosti pri prepoznavanju ADHD, drugi poudarjajo nujnost dostopa do strokovne pomoči, da se ljudem zagotovi primerno podporo.