Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob tem zapisala, da je odprtje zadnjega sklopa jasen znak napredka: »Odprtje zadnjega od vseh šestih pogajalskih sklopov z Albanijo je močan dokaz njene zavezanosti poti k EU. Prihodnje leto bo odločilno za pospešitev reform. To bo priložnost za Albanijo, da izkoristi zagon in svojo pot v EU naredi nepovratno.«
Albanski premier Edi Rama je na konferenci v Bruslju poudaril, da se država nahaja na ključni točki pristopnega procesa in da je smer jasna: EU je po njegovih besedah edina prihodnja usmeritev države. Ocenil je, da dodatna pripravljenost unije za širitev daje procesom novo energijo in prinaša občutek, da se pristopna pot premika naprej.
Danska ministrica za evropske zadeve Marie Bjerre, katere država predseduje Svetu EU, je dejala, da je širitev ena izmed prednostnih nalog aktualnega predsedstva. Skupaj z državami Zahodnega Balkana vidi prihodnost v tesnejšem sodelovanju, ob tem pa je poudarila, da današnji korak odraža jasno zavezo Tirane k nadaljnjemu napredku.
V EU poudarjajo, da bo skozi celoten proces ključno spremljanje napredka pri usklajevanju albanske zakonodaje z evropsko in pri njenem izvajanju. Prvi sklop pogajalskih poglavij, povezan z vladavino prava, ostaja najtehtnejši del pristopnega procesa, saj se pogajanja začnejo in končajo prav na tem področju.
Albanija, ki je za članstvo zaprosila leta 2009 in status kandidatke dobila leta 2014, je pristopna pogajanja začela poleti 2022. Skupaj s Severno Makedonijo je sprva stopila v postopek, a sta bili nato poti obeh držav ločeni. Skopje mora pred nadaljevanjem pogajanj v ustavo vključiti bolgarsko manjšino, kar je pogoj za podporo Bolgarije pri odprtju prvega pogajalskega sklopa.