Sankcije, poimenovane po sirskem vojaškem fotografu s kodnim imenom Cezar, so bile vzpostavljene po razkritjih množičnih zlorab v zaporih sirskega režima. Te omejitve so močno ohromile sposobnost države za obnovo po desetletju vojne. Po ocenah ameriških medijev Bela hiša ob podpori predsednika Donalda Trumpa zdaj išče pot do postopne normalizacije odnosov, kar pa v kongresu ne poteka brez pomislekov – predvsem zaradi vprašanj o človekovih in verskih pravicah.
Obisk al Šare, prvega sirskega voditelja po letu 1946, ki je uradno stopil v Belo hišo, je bil izpeljan brez prisotnosti novinarjev. Sirska delegacija je po srečanju sporočila, da pripravljajo načrt vključitve kurdskih sil v redno sirsko vojsko, kar bi lahko prispevalo k stabilizaciji severnega dela države.
Bela hiša je hkrati poudarila podporo varnostnemu dogovoru med Sirijo in Izraelom, ki naj bi prispeval k večjemu miru v regiji. Ameriški predsednik je ob koncu obiska dejal, da »svet lahko kmalu pričakuje pomembne napovedi v zvezi s Sirijo«, ter izrazil upanje, da bo država postala stabilen partner ZDA.
V ozadju diplomatskega premika naj bi bilo tudi zanimanje Washingtona za vključitev Sirije v t. i. Abrahamove sporazume, ki urejajo normalizacijo odnosov z Izraelom. Al Šara naj bi o tem že razpravljal z ameriškimi predstavniki, medtem ko je javnosti zagotovil, da z nekdanjimi skrajneži nima več povezav in da namerava Sirijo voditi v novo obdobje.
V svoji izjavi za televizijo Fox News je izpostavil, da Sirija ni več varnostna grožnja, temveč »geopolitični zaveznik ZDA in prostor za vlaganja, zlasti v energetski sektor«. Poleg srečanja v Beli hiši je obiskal tudi Mednarodni denarni sklad in ameriški kongres, z generalom Bradom Cooperjem iz centralnega poveljstva pa je znova odigral simbolično prijateljsko tekmo v košarki.