Načrt predvideva sporazum o nenapadanju med Ukrajino, Rusijo in Evropo ter omejitev ukrajinske vojske na 600.000 pripadnikov. Ukrajina bi se v ustavi zavezala, da se ne bo pridružila Natu, država pa bi se lahko približala Evropski uniji. Nato v Ukrajini ne bi smel nameščati vojakov, evropska bojna letala pa bi imela bazo na Poljskem.
Ena ključnih točk govori o varnostnih jamstvih ZDA. Washington bi se obvezal na odziv v primeru novega ruskega napada, pri čemer bi se avtomatično ponovno uvedle sankcije in razveljavile ugodnosti iz sporazuma. V primeru ukrajinskega napada na rusko ozemlje bi jamstva prenehala veljati.
Načrt vključuje tudi širok gospodarski paket za obnovo Ukrajine, ustanovitev posebnega razvojnega sklada ter vlaganje zamrznjenih ruskih sredstev v obnovo. Predvidena je ponovna vključitev Rusije v skupino G8 ter razvoj dolgoročnega gospodarskega sodelovanja med ZDA in Rusijo.
V jedrskem delu dokumenta je zapisano, da Ukrajina ostaja država brez jedrskega orožja, medtem ko naj bi bila jedrska elektrarna Zaporožje pod nadzorom Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Proizvedena energija naj bi bila razdeljena med obe državi.
V osnutku je predvidena tudi ustanovitev humanitarnega odbora, ki bi reševal vprašanja ujetnikov, talcev in družin, razmišljeno je tudi o volitvah v Ukrajini v roku 100 dni po sklenitvi sporazuma.
Dogovor naj bi bil pravno zavezujoč, njegov nadzor pa bi prevzel Mirovni svet pod vodstvom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Premirje naj bi začelo veljati takoj po umiku sil z dogovorjenih točk.
Osnutek je sprožil burne razprave, saj bi njegova uresničitev temeljito spremenila položaj Ukrajine in razmerja v širši regiji. Ukrajinski uradniki so načrt že označili kot nesprejemljiv, čeprav uradni Kijev sporoča, da bo dokument temelj za nadaljnje pogovore.