Sodnik Baek Dae-hyun je v obrazložitvi obsodbe poudaril, da je Yoon kot predsednik dolžan spoštovati ustavo, a je »ravnal v nasprotju z vladavino prava in poskušal omejiti delovanje pravosodnih organov«. Med drugim naj bi preiskovalcem preprečil dostop do uradov in se izogibal pridržanju, s čimer je neposredno oviral preiskavo.
Yoon je bil prav tako spoznan za krivega, ker je izključil več članov kabineta iz razprav o uvedbi vojnega stanja, s čimer naj bi si želel utrditi oblast. Sodnik je zavrnil obtožbe o ponarejanju dokumentov zaradi pomanjkanja dokazov.
Tožilstvo je v postopku zahtevalo desetletno kazen zapora, a Yoon vse obtožbe zanika in vztraja, da ni ravnal nezakonito. Na odločitev se lahko pritoži v sedmih dneh.
Sodni proces poteka v ozračju globoke politične delitve, potem ko je nekdanji predsednik z decembrskim poskusom uvedbe vojnega stanja leta 2024 sprožil politično krizo v državi. Obtožen je upora z namenom uvedbe diktature, tožilstvo pa je ta teden zahtevalo celo izrek smrtne kazni, če bo spoznan za krivega tudi v osrednjem procesu.
Kljub temu po navedbah tujih tiskovnih agencij kazni ni pričakovati v praksi, saj Južna Koreja že od leta 1997 velja za državo z neuradnim moratorijem na usmrtitve. Sodni postopki proti Yoonu se tako nadaljujejo, odločitev o najtežjih obtožbah pa bo imela velik vpliv tudi na prihodnjo politično stabilnost države.