Carney je dejal, da se ljudje pogosto ne zavedajo vseh posledic takšnih odločitev. Ob tem je spomnil na brexit in poudaril, da Velika Britanija še danes odpravlja posledice odločitve iz leta 2016.
Po njegovih besedah Britanci pred referendumom niso bili dovolj dobro seznanjeni s tem, kaj bo izstop iz Evropske unije dejansko prinesel.
Prebivalci Alberte bodo 19. oktobra glasovali o vprašanju, ali naj provinca ostane del Kanade oziroma ali naj vlada Alberte začne pravni postopek za izvedbo zavezujočega referenduma o odcepitvi.
Carney je opozoril, da nekateri referendum vidijo kot začetek pogajanj z zvezno vlado, drugi pa kot dejanski začetek ločitve. Takšno ravnanje je označil za nevaren blef.
Po javnomnenjskih raziskavah neodvisnost podpira okoli 30 odstotkov prebivalcev Alberte. Del prebivalcev meni, da jih Ottawa zapostavlja, nezadovoljstvo pa je povezano tudi s pritiskom zvezne vlade na naftno industrijo.
Kanada se je z vprašanjem morebitne odcepitve že srečevala v Quebecu, kjer so prebivalci dvakrat zavrnili neodvisnost. Zadnji referendum leta 1995 je bil zelo tesen.
Tudi če bi zagovorniki odcepitve v Alberti uspeli, bi provinco čakala dolga in zapletena ustavna pot.