Napoved prihaja po objavi letnega poročila Evropske komisije o širitvi, ki je kot najbolj napredne kandidatke izpostavilo Albanijo, Moldavijo, Ukrajino in Črno goro. Medtem ko je Črna gora doslej zaprla sedem od skupno 33 pogajalskih poglavij, diplomati upajo, da bo do konca leta uspela zapreti še nekaj dodatnih, kar bi okrepilo argument za začetek priprave pristopne pogodbe.
V osnutku sklepov Sveta EU, ki jih bodo članice potrjevale 16. decembra, je omenjena tudi možnost oblikovanja ad hoc delovne skupine, ki bi v letu 2025 začela tehnične priprave na pristopno pogodbo s Črno goro. To bi bil jasen signal, da unija državo vidi kot resno kandidatko za skorajšnje članstvo.
Kljub spodbudam pa dokument navaja tudi vrsto domačih nalog, ki jih mora Črna gora še izpolniti. Med njimi so izboljšave v volilni zakonodaji, predvsem glede financiranja političnih strank in kampanj, ter krepitev upravne zmogljivosti.
Največji izziv ostaja boj proti korupciji. Bruselj opozarja, da je število pravnomočnih obsodb v primerih korupcije na visoki ravni še vedno nizko, prav tako pa manjka odvračilnih kazni in učinkovitih zasegov nezakonitega premoženja.
Čeprav številke in časovnica še niso dokončno potrjene, so signali iz Bruslja jasni – vrata v EU so za Črno goro odprta bolj kot kadarkoli prej.