V študiji, objavljeni v Journal of Affective Disorders, so ugotovili, da so mladi med 16. in 24. letom starosti, ki so konec tedna nadoknadili manjkajoče ure spanja, imeli 41 odstotkov manj možnosti za razvoj depresivnih simptomov. To velja predvsem za tiste, ki med tednom zaradi šole, obšolskih dejavnosti ali dela ne spijo dovolj.
Strokovnjaki že dolgo priporočajo od osem do deset ur spanja na noč, vendar priznavajo, da to v vsakdanjem življenju pogosto ni izvedljivo. Melynda Casement z Univerze v Oregonu pojasnjuje, da mladostniki po naravi postajajo "nočne ptice", kar pomeni, da zaspijo pozneje, a vseeno vstajajo zgodaj zaradi šole. Takšen ritem povzroča kronično pomanjkanje spanja.
Nadomeščanje spanca med vikendom sicer ne izniči vseh posledic neprespanosti, a lahko po besedah raziskovalcev deluje kot zaščitni dejavnik za duševno zdravje. Cirkadiani ritem se pri mladostnikih naravno zamakne, kar vpliva na težave z zgodnjim spanjem in bujenjem. Obstoječe šolske urnike mnogi vidijo kot nezdružljive z biološkim ritmom mladih, zato se vse več strokovnjakov zavzema za poznejši začetek pouka.
Ker je depresija eden vodilnih vzrokov invalidnosti med mladimi, je razumevanje vloge spanja ključno za oblikovanje ukrepov za boljše duševno zdravje. Spanje, čeprav pogosto spregledano, ostaja ena najmočnejših in najdostopnejših oblik preventive.