Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil željo po ameriškem nadzoru nad Grenlandijo. V zapisu na družbenem omrežju Truth Social je dejal, da bi vključitev Grenlandije pod ZDA okrepila Nato. Danska stran tem ambicijam nasprotuje. »Pomembno je okrepiti sodelovanje z ZDA, vendar to ne pomeni, da želimo biti v lasti ZDA,« je dejala grenlandska zunanja ministrica Motzfeldt.
Rasmussen je poudaril, da ima Grenlandija kot avtonomno ozemlje v okviru Danske že danes vlogo znotraj zavezništva Nato, zato velja zanjo peti člen severnoatlantske pogodbe. Ob tem je priznal, da ZDA izražajo pomisleke glede aktivnosti Rusije in Kitajske v arktični regiji, a po danskem mnenju trenutno ni neposredne grožnje.
Napovedana je ustanovitev delovne skupine, ki bo preučila možnosti za skupno rešitev, s posebnim poudarkom na varnostnem sodelovanju. Prvo srečanje naj bi potekalo v prihodnjih tednih.
Danska vojska je medtem že začela s krepitvijo prisotnosti na Grenlandiji. Na območje bodo poslali dodatne sile, letala in ladje. Sodelovanje v tem okviru so potrdile tudi evropske zaveznice – Nemčija, Francija, Švedska in Norveška. Švedski premier Ulf Kristersson je danes potrdil prihod švedskih enot, zatem pa sta omejeno sodelovanje potrdili še Pariz in Berlin.
Grenlandija tako vse bolj postaja strateško žarišče, kjer se prepletajo varnostni interesi Evrope in ZDA, pri čemer Danska vztraja, da so nadaljnji koraki možni le ob spoštovanju suverenosti in avtonomije njenih ozemelj.