Kallas je pojasnila, da so v zadnjih tednih vidni prvi premiki v skladu z dogovorom med EU in Izraelom, saj so se odprli nekateri mejni prehodi in v Gazo vstopa več tovornjakov s humanitarno pomočjo. A razmere na terenu ostajajo skrajno težke, zato unija pričakuje nadaljnje korake.
Obenem je opozorila, da bi lahko EU v prihodnje razmislila o resnejših ukrepih, če Izrael ne bo izpolnjeval dogovorjenih obveznosti. Med možnimi ukrepi so prekinitev političnega dialoga, trgovinskih ugodnosti in celo začasna prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom. Po njenih besedah cilj ni kaznovanje Izraela, temveč izboljšanje humanitarnih razmer v Gazi.
Napovedala je tudi, da bodo države članice vsakih štirinajst dni seznanjene s stopnjo izpolnjevanja dogovora s strani Izraela.
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je medtem poudarila, da je uresničevanje dogovora o humanitarni pomoči nujno in da ne sme biti izgovor za neukrepanje. Na družbenem omrežju X je zapisala, da "vsi nosimo odgovornost za zaščito civilistov".
Predsednik vlade Robert Golob je že konec junija sporočil, da se bo Slovenija pripravljena pridružiti državam, ki bi na nacionalni ravni sprejele ukrepe proti Izraelu, če EU do sredine julija ne bo sprejela skupnega stališča. Ministrica Fajon je danes v Bruslju kot možne ukrepe omenila embargo na izvoz orožja in prepoved uvoza izdelkov iz izraelskih naselbin na Zahodnem bregu.