Kos je v predstavitvi poročila poudarila, da Srbija kljub besedni podpori evropski poti v zadnjem letu ni dosegla napredka in da državljani pričakujejo konkretne spremembe, zlasti pri sodstvu, volilni zakonodaji in spoštovanju temeljnih pravic. Opozorila je, da Srbija s 61-odstotno usklajenostjo zunanje politike z EU zaostaja za ostalimi kandidatkami, ki večinoma dosegajo skoraj popolno skladnost.
Po njenem mnenju je politična polarizacija v Srbiji močno povezana s pomanjkanjem politične volje, da bi se obrnili stran od retorike, uperjene proti Uniji. Vučić je v odgovoru dejal, da polarizacija ni znak razkroja, temveč demokracije, in dodal, da vlada – skupaj z njim – načrtuje spremenjen ton v komunikaciji z evropskimi partnerji.
Obenem je poudaril, da bi Srbija lahko hitreje napredovala, če bi sprejela pogoje, kot so priznanje Kosova in uvedba sankcij proti Rusiji, a tega ne bo storila. »V politiki izbiraš. Mi izbiramo obrambo ustave in ozemeljske celovitosti,« je dejal.
Medtem sta pozitivne ocene v širitvenem poročilu prejeli Albanija in Črna gora. Podpredsednica Evropske komisije Kaja Kallas je poudarila, da je širitev EU do leta 2030 izvedljiva, ob čemer je Črna gora označena kot najbližja cilju. Njihov premier Milojko Spajić je dejal, da članstvo leta 2028 ni politična fraza, temveč dosegljiva realnost. Albanski premier Edi Rama pa je sporočil, da Albanija kljub številnim izzivom ne bo popuščala in želi postati enakovredna članica evropske družine.
Bistvenega napredka v zadnjem letu niso dosegle Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo. Komisarka Kos je posebej izpostavila, da Skopje še vedno ni dopolnilo ustave z omembo bolgarske manjšine, kar ostaja pogoj za začetek vsebinskih pogajanj. Makedonski premier Hristijan Mickoski je ob tem opozoril, da država po dveh desetletjih statusa kandidatke še vedno čaka na odprtje poglavij, medtem ko se državljani sprašujejo, zakaj je znova potrebna sprememba ustave.
Komisarka je sklenila, da bo EU podpirala le tiste države, ki dejansko izpolnjujejo reformne zaveze. Komisija v prihodnjih tednih pripravlja analizo vpliva širitve na politike unije in možne varovalne mehanizme za nove članice. Ti bi lahko vključevali prehodna obdobja in zaveze, ki bi jih države članice morale spoštovati tudi po formalnem vstopu v unijo.