Costa je po zasedanju zapisal: »Imamo dogovor,« in dodal, da so se voditelji zavezali zagotovitvi finančne podpore Ukrajini za prihodnji dve leti. Po njegovih besedah bo EU zagotovila posojilo, ki bo pokrilo nujne finančne potrebe Ukrajine, vračilo pa bo predvideno šele po tem, ko bo Rusija plačala vojno odškodnino. Ob tem je poudaril, da si Unija ohranja možnost, da bi v prihodnje za odplačilo uporabila tudi zamrznjena ruska sredstva.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po koncu vrha ocenila, da dogovor omogoča stabilno financiranje Ukrajine v naslednjih dveh letih. Spomnila je, da je komisija predlagala več pravno in tehnično izvedljivih možnosti, države članice pa so se odločile za skupno zadolževanje EU na kapitalskih trgih v okviru okrepljenega sodelovanja.
Pri dogovoru ne bodo sodelovale vse članice. Madžarski premier Viktor Orban je sporočil, da Madžarska skupaj s Češko in Slovaško pri posojilu ne bo sodelovala. Danska premierka Mette Frederiksen je poudarila, da je s sprejetim dogovorom nadaljnja podpora Ukrajini zagotovljena. Belgijski premier Bart De Wever je ocenil, da je odločitev prispevala k finančni stabilnosti Evrope, ob tem pa ni izključil morebitnih prihodnjih razprav o uporabi zamrznjenih ruskih sredstev. Francoski predsednik Emmanuel Macron je skupno zadolževanje EU označil za najbolj praktično rešitev, nemški kancler Friedrich Merz pa je dejal, da odločitev pošilja jasno sporočilo Moskvi, da se vojna dolgoročno ne izplača.
Z doseženim dogovorom je zadovoljen tudi slovenski predsednik vlade Robert Golob. Po njegovih besedah je pozitivno, da zamrznjeno rusko premoženje ostaja na voljo kot vzvod za prihodnje pogovore o miru. Dejal je, da je takšno rešitev pričakoval, vendar je bilo treba najprej zaključiti pogajanja. Ocenil je, da zamrznjena sredstva ruske centralne banke ostajajo ključno sredstvo za resne pogovore o koncu vojne in da je njihov glavni namen obnova Ukrajine po doseženem miru.