Po podatkih statistikov je bilo rojstev v EU pred šestimi desetletji skoraj dvakrat več. Največ otrok se je rodilo leta 1964, ko je bilo rojstev 6,8 milijona. Od takrat se število rojstev postopoma zmanjšuje, v letu 2024 pa je bilo rojstev še za 3,3 odstotka manj kot leto prej.
Najvišjo stopnjo rodnosti je imela Bolgarija z 1,72 otroka na žensko, najnižjo pa Malta z 1,01. Stopnja rodnosti se je v celotni uniji zvišala le v Sloveniji, kjer se je povečala z 1,51 leta 2023 na 1,52 leta 2024.
Slovenija je bila tako med državami, kjer je rodnost nad povprečjem Evropske unije. Med državami z višjo rodnostjo so tudi Francija, Islandija, Srbija, Črna gora, Albanija in Gruzija.
Največji padec rodnosti je bil v Romuniji, kjer se je znižala z 1,54 na 1,39. Rodnost pod 1,2 otroka na žensko so zabeležili v Španiji, Italiji, Grčiji, Litvi, Estoniji in na Poljskem.
Skoraj polovica otrok v EU se je leta 2024 rodila ženskam, ki so postale matere prvič. Povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka je bila 29,9 leta. Najmlajše so matere postale v Bolgariji s povprečno starostjo 26,9 leta ter v Romuniji pri 27,2 leta.
Najpozneje so ženske prvič rodile v Italiji, kjer je povprečna starost 31,9 leta, in v Luksemburgu, kjer znaša 31,6 leta. V Sloveniji je povprečna starost žensk ob rojstvu prvega otroka 29,1 leta, kar je nekoliko manj kot v zadnjih letih.
Po podatkih Eurostata se je leta 2024 v EU 24 odstotkov otrok rodilo materam, ki so bile rojene v drugi državi Evropske unije ali zunaj nje. Največ takšnih rojstev je bilo v Luksemburgu, kjer so predstavljala 68 odstotkov vseh rojstev, ter na Cipru z 42 odstotki.
V Sloveniji je večina mater rojenih v državi. Po podatkih statistikov je 79 odstotkov otrok rodilo ženskam, rojenim v Sloveniji, 21 odstotkov pa ženskam, rojenim v drugih državah.