Poročilo Posebnega odbora za stanovanjsko krizo je na plenarnem zasedanju dobilo podporo 367 poslancev, 166 jih je glasovalo proti, 84 pa se jih je vzdržalo. Glasovanje kaže široko politično podporo ukrepom za težavo, ki vpliva na milijone prebivalcev Evrope.
Evropski parlament opozarja, da rast cen stanovanj, pomanjkanje ponudbe in negotovost na stanovanjskem trgu močno obremenjujejo številna gospodinjstva. Posebej prizadeti so mladi, družine ter srednji sloj.
Evroposlanci v poročilu navajajo, da ima vse več ljudi v Evropski uniji težave pri plačevanju stanovanja, ne glede na to, ali gre za lastniško stanovanje ali najem. Med glavnimi razlogi navajajo stalno rast cen nepremičnin, pomanjkanje stanovanj v mestih, širjenje kratkoročnih turističnih najemov ter premalo vlaganj v javna in socialna stanovanja.
Parlament zato poziva k usklajenemu delovanju na evropski ravni, hkrati pa opozarja, da je treba upoštevati razlike med nepremičninskimi trgi posameznih držav.
Pomemben del predlaganih ukrepov predstavlja povečanje števila stanovanj. To naj bi dosegli z gradnjo novih stavb in prenovo obstoječega stanovanjskega fonda. Evropski parlament zato poziva, da prihodnji evropski načrt za dostopna stanovanja nameni posebna sredstva za energetsko prenovo stavb. S tem želijo zmanjšati stroške energije v gospodinjstvih ter omejiti energetsko revščino.
Energetska prenova stavb, predvsem izboljšanje izolacije in večja energijska učinkovitost, naj bi znižala stroške ogrevanja in izboljšala bivalne razmere za številne prebivalce.
V poročilu se evroposlanci dotikajo tudi vpliva turističnih najemov na nepremičninski trg. Turizem prinaša gospodarsko dejavnost, vendar lahko širjenje kratkoročnega oddajanja stanovanj zmanjša ponudbo za stalno bivanje in zviša cene. Parlament zato poziva k zakonodaji, ki bi omogočila ravnotežje med razvojem turizma in dostopnostjo stanovanj.
Pri urejanju tega področja naj bi imele države, regije in občine dovolj prostora za prilagoditev pravil lokalnim razmeram.
Evroposlanci opozarjajo tudi na potrebo po povečanju fonda javnih in socialnih stanovanj, saj naj bi bila zadostna količina takih stanovanj ključna za dostop do bivališča za najbolj ranljive skupine.
Poročilo omenja tudi nezakonito zasedanje stanovanj. Parlament takšno prakso obsoja in poziva k strožjim ukrepom za zaščito lastnikov, čeprav konkretnih zakonodajnih rešitev ne določa.
Med predlaganimi ukrepi so tudi davčne spodbude za gospodinjstva z nižjimi in srednjimi dohodki, odprava nekaterih pristojbin pri nakupu prvega stanovanja ter spodbude za dolgoročni najem. Namen teh ukrepov je zmanjšati finančni pritisk na gospodinjstva v času rasti obrestnih mer in cen nepremičnin.
Evropski parlament opozarja tudi na dolgotrajne upravne postopke, ki zavirajo gradnjo novih stanovanj. Predlagani ukrepi zato predvidevajo poenostavitev predpisov in hitrejše postopke pri izdajanju gradbenih dovoljenj.
Evropski poslanec Evropske ljudske stranke Borja Giménez Larraz je ob predstavitvi poročila dejal: »Mladi in družine trpijo, ker Evropa nima dovolj stanovanj. Ko dovoljenja trajajo več let in postopki zastajajo, cene še naprej rastejo.«
Po njegovih besedah se stanovanjske razmere med državami močno razlikujejo, zato morajo ukrepi upoštevati pristojnosti posameznih držav.
Poročilo vsebuje tudi predloge za podporo gradbenemu sektorju. Med njimi so spodbude za uporabo trajnostnih materialov, večja uporaba evropskih industrijskih komponent ter izboljšanje delovnih pogojev zaposlenih v gradbeništvu. Evroposlanci opozarjajo tudi na pomanjkanje usposobljenih delavcev in potrebo po več poklicnega izobraževanja.
Predsednica posebnega odbora Irene Tinagli je po glasovanju dejala: »Stanovanje je temeljna socialna prednostna naloga.« Dodala je, da poročilo prinaša praktične predloge za reševanje stanovanjske in gospodarske krize.
Priporočila Evropskega parlamenta nimajo pravno zavezujoče veljave, vendar nakazujejo smer prihodnjih evropskih politik. O konkretnih ukrepih bodo v prihodnje odločali Evropska komisija ter vlade držav članic.