Po načrtu bi 60 milijard evrov namenili za naročanje vojaške opreme predvsem pri ukrajinski in evropski industriji ter za podporo naložbam v zmogljivosti ukrajinske obrambne industrije. Preostalih 30 milijard evrov bi šlo za podporo ukrajinskemu proračunu.
Izplačila finančne in gospodarske pomoči bi potekala glede na potrebe, opredeljene v strategiji financiranja, ki jo pripravi Kijev, potrditi pa bi jo morala Evropska komisija in članice unije. Pomoč bi bila vezana na pogoje, med njimi spoštovanje vladavine prava in ukrepe proti korupciji. Ukrajina bi posojilo začela odplačevati šele po tem, ko bi ji Rusija povrnila vojno škodo.
EU bi sredstva zagotovila z zadolževanjem na kapitalskih trgih, stroške obresti, ocenjene na okoli tri milijarde evrov na leto, pa bi kril evropski proračun. V parlamentu so navedli, da to ne bi vplivalo na prispevke Madžarske, Slovaške in Češke, ker so se odločile, da pri posojilu ne bodo sodelovale.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je sprejetje v parlamentu pospremila z zapisom na omrežju X: »Pogum Ukrajine je neomajen. Prav takšna pa je tudi odločenost Evrope, da ji stoji ob strani. Danes in jutri! Če je Ukrajina močna, je namreč varnejša vsa Evropa.«
Vodilni v EU so dogovor o pogojih financiranja dosegli pretekli teden, cilj pa ostaja, da bi Evropska komisija prvi obrok pomoči izplačala aprila.