V razpravi o Siriji je Fajon izpostavila pomen spoštovanja človekovih pravic in politične tranzicije z močno vlogo Združenih narodov. Poudarila je, da je Slovenija kot predsedujoča Varnostnemu svetu ZN organizirala prvi obisk v Damasku, s čimer je pokazala podporo tamkajšnjim prebivalcem. Zavzela se je za pomoč EU pri reformah sirskih varnostnih sil in poudarila spoštovanje suverenosti države.
Glede razmer v Gazi je Fajon skupaj z ministri iz Irske, Belgije, Luksemburga, Portugalske in Španije pozvala k odločnemu ukrepanju EU za ublažitev humanitarne krize. Poudarila je potrebo po ohranjanju premirja in podpori izvajanja mirovnega načrta, tudi prek civilnih misij EUPOL COPPS in EUBAM Rafah. Ob tem je opozorila na vlogo palestinskih oblasti in nujnost, da Izrael omogoči dostop humanitarne pomoči.
Slovenija je opozorila tudi na nasilje naseljencev na Zahodnem bregu in poudarila, da to ogroža možnost rešitve dveh držav. Fajon je izpostavila, da mora EU pri mirovnih prizadevanjih ostati enotna in odločna.
V delu zasedanja, posvečenem Ukrajini, kjer je sodeloval tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga, je Fajon poudarila, da mora vsak mirovni sporazum vsebovati jasna varnostna jamstva. Po njenem mnenju ostaja močna ukrajinska vojska ključno zagotovilo za varnost v regiji. Slovenija podpira začetek pristopnih pogajanj Ukrajine v EU, ob upoštevanju enakih kriterijev za vse kandidatke.
V zvezi z razpravo o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja je poudarila, da mora biti rešitev pravno in fiskalno vzdržna. Pomoč Ukrajini je po njenih besedah nujna, a morajo biti posledice za članice EU jasno ocenjene.
Ministrica je znova opozorila na usodo ukrajinskih otrok, ki so bili prisilno premaknjeni v Rusijo, in dejala, da mora EU pri pogajanjih vztrajati na odgovornosti za vojne zločine.
V neformalnem delu razprave o Kitajski je izpostavila pomen zaščite gospodarskih interesov EU in enotnega nastopa Unije. Slovenija podpira nadaljevanje odprtega dialoga, s ciljem uravnoteženega in varnega odnosa.
Ministrica je poročala tudi o nedavnem srečanju z državami Zahodne Afrike, ki ga je vodila v imenu EU, in poudarila potrebo po okrepljenem diplomatskem angažmaju EU glede razmer v Demokratični republiki Kongo.
Pred začetkom zasedanja se je sestala tudi z armenskim zunanjim ministrom Araratom Mirzoyanom. Pozdravila je krepitev političnega dialoga med EU in Armenijo ter prihodnji vrh EU-Armenija, načrtovan za maj 2026.