Ministrica je v nagovoru jasno poudarila, da mora rusko vodstvo prevzeti odgovornost za vojne zločine, zločine proti človečnosti in zločin agresije ter podprla ustanovitev posebnega sodišča, ki bi obravnavalo ta dejanja. Slovenija bo nadaljevala z opozarjanjem na usodo civilistov, ki so bili pridržani, prisilno premaknjeni ali deportirani, med njimi tudi otrok in novinarjev, ter bo vztrajala pri zahtevi za njihovo varno vrnitev.
V okviru slovenskih prizadevanj za pomoč Ukrajini je Fajon izpostavila predvsem podporo civilistom, ki trpijo posledice vojne. Slovenija še naprej sodeluje s centrom Superhumans v Lvovu, kjer bo letos 30 preživelih deležnih napredne protetike in rehabilitacije. Poleg tega država financira projekt usposabljanja veteranov za razminiranje po nacionalnih standardih, s čimer prispeva k njihovi socialni vključitvi in hkrati krepitvi tehničnih zmogljivosti Ukrajine na področju humanitarnega razminiranja.
Voditelji udeleženih držav – med njimi so bile Moldavija, Romunija, Bolgarija, Grčija, Slovenija, Hrvaška, Albanija, Srbija, Črna gora, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Turčija – so na vrhu sprejeli skupno izjavo, v kateri so obsodili rusko agresijo, izrazili podporo Ukrajini pri obnovi in krepitvi miru ter se zavzeli za nadaljnji pritisk na Rusijo.
Udeleženci vrha so se pred uradnim začetkom srečanja pri spomeniku ukrajinskega pesnika Tarasa Ševčenka poklonili padlim ukrajinskim žrtvam v vojni. Za Tanjo Fajon je bil to četrti obisk Ukrajine od začetka vojne, predhodno je državo obiskala julija 2022, oktobra 2023 in januarja 2025.