Miguel že več let prek družbenih omrežij opozarja, da vadba ni zgolj hobi ali sredstvo za estetske cilje, temveč biološka zahteva. Telo je narejeno za gibanje, in če mu tega ne damo, začne postopoma propadati. »Če ne telovadiš, je tvoje telo kot inštrument, ki nabira prah. Sčasoma boš izgubil njegovo ubranost,« pravi.
Sprehodi, ki jih opravimo po naključju ali na poti v trgovino, telesu ne predstavljajo zadostnega dražljaja. »To je v fiziološkem smislu komaj mežik,« opozarja. Po njegovem mnenju telo, ki ne dobi redne stimulacije, začne izgubljati funkcionalnost, ne le moč, ampak tudi sposobnost okrevanja in odpornost.
Vadba ni nujno naporna ali dolgotrajna. Miguel priporoča začetek s polurno vadbo trikrat tedensko. Poudarja, da ne gre za fitnes kulturo ali tekmovanje, ampak za zavezo do svojega zdravja. Gibanje pomaga ne le pri telesnem, ampak tudi pri duševnem ravnovesju: izboljšuje spanec, razpoloženje, zmanjšuje stres in občutke tesnobe.
Za tiste, ki ne vedo, kako začeti, svetuje, naj ne zapadejo v miselnost »vse ali nič«. Ni treba preživeti ur v telovadnici. Pomembno je, da je gibanje redno in prilagojeno posamezniku. Bolj kot popolnost šteje vztrajnost. Telo se ne spremeni čez noč, vendar vsak korak šteje.
Miguel poudarja, da si moramo pri tem biti tudi v oporo. Ne smemo se kaznovati za morebitne dneve brez vadbe ali primerjati s telesi drugih. Sočutje do sebe je tisto, kar ustvarja navado, ki zdrži. Vadba je namreč dejanje samospoštovanja – način, kako telesu vračamo vse, kar vsak dan dela za nas.
Redna aktivnost ni le podaljšanje življenja, temveč izboljšanje njegove kakovosti. Trenirati pomeni skrbeti za telo, da nas bo spremljalo z močjo, ki jo potrebujemo, in mirnostjo, ki si jo zaslužimo.