Napetosti med državama so se okrepile po nasilnem zatrtju protivladnih protestov v Iranu, ki so januarja zajeli več mest. Trump je na to odgovoril z napotitvijo vojaških ladij na Bližnji vzhod in z javno omembo možnosti posredovanja, če Iran ne opusti svojih jedrskih in raketnih programov ter ne preneha s podporo oboroženim skupinam v regiji.
Hamenej je proteste označil za tujo zaroto in ob tem Irance pozval, naj se ne ustrašijo ameriških groženj. Prepričan je, da bi napad ZDA povzročil širšo vojno. V intervjuju za iransko tiskovno agencijo Tasnim je dejal: "Američani se morajo zavedati – če začnejo vojno, bo ta vojna zajela celotno regijo."
Ameriški predsednik Trump je medtem znova poudaril, da si želi mirne rešitve. "Dogovor z Iranom je mogoč," je dejal novinarjem in s tem nekoliko omilil ton po zaostrenih izjavah preteklih dni.
Na diplomatski ravni je iranski zunanji minister Abas Aragči v pogovoru za CNN izpostavil težave z zaupanjem do ZDA. Po njegovih besedah je Iran odprt za jedrska pogajanja, a raketni in obrambni program ostajata nedotakljiva. Dodal je še, da nekatere prijateljske države v regiji poskušajo posredovati in ustvariti pogoje za nov krog pogovorov.
Po petkovem srečanju s turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom v Istanbulu je Aragči znova zatrdil, da Iran ne namerava pridobiti jedrskega orožja.