Od leta 2000 se pokojnina odmeri od pokojninske osnove v odstotku, ki je odvisen od dolžine pokojninske dobe. Pokojninska osnova temelji na povprečjih plač in drugih osnov, od katerih so bili plačani prispevki. Ker so bile v preteklosti plače nižje, jih je treba pri izračunu pokojninske osnove ovrednotiti s tako imenovanimi valorizacijskimi količniki.
Pred letom 2013 so se valorizacijski količniki določali na podlagi gibanja plač in uskladitev pokojnin, kar je povzročalo njihovo postopno zniževanje in s tem upad pokojninskih osnov. Povprečna pokojnina je tako do leta 2012 padla na 57 odstotkov povprečne plače, povprečna starostna pokojnina pa na 62,1 odstotka.
Da bi preprečili nadaljnje zniževanje pokojnin, je reforma iz leta 2012 določila, da se valorizacijski količniki usklajujejo zgolj glede na rast povprečnih plač in zakoličila njihovo vrednost pri 1. To pomeni, da se plače iz preteklih obdobij pri izračunu osnove upoštevajo v dejanskem znesku, brez zmanjšanja.
Zaradi te spremembe je bilo potrebno prilagoditi tudi odmerne odstotke. Pred letom 2013 je bil odmerni odstotek za 40 let pokojninske dobe pri moških 78 odstotkov, po reformi leta 2013 pa 57,25 odstotka. Zaradi spremenjenega izračuna pokojninske osnove pa je ta odstotek dejansko ustrezal prejšnjemu sistemu.
Reforma je sprva določila višje odmerne odstotke za ženske kot za moške, kasneje pa je novela zakona iz leta 2020 uvedla postopno izenačitev. Od leta 2023 je tako za moške in ženske pri 40 letih pokojninske dobe določen enoten odmerni odstotek v višini 63,5 odstotka.