Med nastopom je dejala, da Moskva »ni velesila« ter da kljub letom spopadov ni dosegla strateških prebojev. Ocenila je, da je Rusija komaj presegla meje iz leta 2014 in da je za to plačala visoko ceno. Poudarila je, da je rusko gospodarstvo oslabljeno in da je država izgubila dostop do evropskih energetskih trgov.
Kallas je kot nujne pogoje za morebiten mir navedla omejitev velikosti ruske vojske, plačilo odškodnin za povzročeno škodo, izključitev amnestije za vojne zločine ter takojšnjo vrnitev ukrajinskih otrok, ki so bili premeščeni v Rusijo. »Na maksimalistične zahteve Rusije ne moremo odgovoriti z minimalnimi koncesijami,« je dejala. Dodala je, da mora biti vsaka omejitev ukrajinske vojske uravnotežena z enako omejitvijo ruske.
Ob tem je izrazila dvom, da je mir dejanski cilj Moskve. Opozorila je, da bi Rusija lahko skušala doseči več za pogajalsko mizo kot na bojišču. Po njenih besedah se Evropa skupaj z zavezniki pripravlja na okrepitev obrambnih zmogljivosti ter podpira stabilizacijo evropskega sosedstva in širitev unije.
V zaključnem delu nastopa je branila evropske vrednote pred kritikami iz Združenih držav Amerike. Dejala je, da Evropa ni v zatonu in da želi prevzeti vidnejšo vlogo v svetu. Izpostavila je, da ima Evropska unija trgovinske sporazume s približno 80 državami ter da je letos okrepila varnostna partnerstva, med drugim z Indijo in Avstralijo.
Kallas je svoj nagovor sklenila s pozivom k enotnosti in poudarila, da je cilj Evrope zaščita celine, stabilnost sosedstva in širitev globalnih partnerstev.