Takšno stanje opisujejo kot mentalno prežvekovanje. Oseba se pogosto niti ne zaveda, kdaj je zdrsnila v ta tok razmišljanja, vendar se znajde v miselnem vrtincu, ki ga je težko ustaviti. Izraz prežvekovanje izhaja iz načina hranjenja prežvekovalcev, ki hrano večkrat prežvečijo in pogoltnejo. Podobno se pri človeku ponavljajo skrbi in misli, ki se znova in znova vračajo.
Nevropsihologinja Marta Jiménez pojasnjuje, da tak krog nastane, ko um določeno temo zazna kot grožnjo ali nevarnost, hkrati pa zanjo ne vidi rešitve. Po njenih besedah se miselni krog ne prekine z dodatnim razmišljanjem. »Mentalni krog se ne prelomi z več razmišljanja, prelomi se z izstopom iz razmišljanja; bolj ko analiziraš, več goriva dodajaš krogu, um tam ne išče rešitev: išče nadzor.«
Kot pomoč predlaga preprosto vajo. Človek vzame prazen list in ga razdeli v več stolpcev. V prvi stolpec zapiše situacijo, ki sproža miselni krog, na primer pogovor z bližnjo osebo ali službeni sestanek. V naslednjem stolpcu zapiše kratkoročna dejanja, majhne korake, ki jih lahko naredi takoj ali v naslednjih dneh. Naslednja stolpca sta namenjena srednjeročnim in dolgoročnim dejanjem, ki zahtevajo več premisleka.
Tak način zapisovanja pomaga razdeliti misli in ustvariti občutek nadzora. Um tako dobi občutek, da ima za vsako skrb določen načrt. Ko se misli znova začnejo vračati, svetuje, da človek pozornost usmeri nazaj na telo, na majhno dejanje ali na trenutek tukaj in zdaj. Po njenih besedah tišina v mislih ne nastane z bojem proti mislim, temveč takrat, ko jim človek preneha dodajati energijo.