Zmeda se pojavi pri razumevanju vloge cerkve. Pravoslavna cerkev v Srbiji 14. januarja ne obeležuje novega leta. Ta dan je v cerkvenem koledarju namenjen malemu božiču in spominu na svetega Vasilija Velikega, enega ključnih cerkvenih očetov. Gre za nadaljevanje božičnega obdobja, ne za prelomnico v štetju časa oziroma novem letu. Današnje bogoslužje je tako del božičnega cikla, brez navezave na koledarsko letnico.
V liturgičnem koledarju Srbska pravoslavna cerkev datum 14. januar nima nobene povezave z novim letom. Ne obstajajo posebni obredi, ki bi označevali začetek leta. Prav zato se v ljudskem jeziku ohranja izraz mali božič, ki jasno kaže, da gre za cerkveni in ne civilni okvir. Nova letnica pri tem nima vsebinske vloge.
Poimenovanje srbsko ali pravoslavno novo leto je nastalo zunaj cerkve. Gre za civilno oznako, ki temelji izključno na dejstvu, da julijanski koledar 1. januar postavlja na 14. januar po današnjem štetju. Ta preprost koledarski prenos je postal osnova za praznovanje, ki se v javnosti predstavlja kot tradicija, čeprav nima cerkvene podlage.
Do opaznejšega razmaha tega praznovanja je prišlo po letu 2010. Prej je bil ta datum večinoma spregledan. V zadnjih letih pa so se pojavili množični koncerti, javne prireditve, ognjemeti in medijski prispevki, ki ustvarjajo vtis praznika.
Pomembno vlogo pri vsem tem igrajo tudi komercialni razlogi. Januar je čas brez večjih potrošniških vrhuncev, zato dodatni praznični datum pomeni novo priložnost za gostinstvo, zabavno industrijo in organizatorje dogodkov. Praznovanje novega leta je prepoznavno, enostavno za trženje in ne zahteva razlage cerkvenega ozadja.
Zato današnje praznovanje tako imenovanega srbskega novega leta ni posledica cerkvene prakse ali spremembe koledarja. Gre za sodoben družbeni pojav, v katerem se mešajo koledarska matematika, identiteta, javni dogodki in komercialni interesi. Cerkev pri tem vztraja pri svojem liturgičnem ritmu, država pri civilnem koledarju, praznovanje pa se dogaja v vmesnem prostoru med simboli in navadami.