Ko dobro spimo, bolje živimo

Spanje ni razkošje, temveč osnovna biološka potreba, ki vpliva na zdravje, razpoloženje in učno sposobnost. Kljub temu se številni mladi in študenti zaradi študijskih obveznosti, večernih druženj in neurejenih navad soočajo s pomanjkanjem spanja. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje vsaj sedem ur na noč spi le tretjina odraslih. Strokovnjaki opozarjajo, da premalo spanja vodi v slabši spomin, manjšo pozornost, težave pri odločanju in večje tveganje za debelost ter depresijo.

Ko dobro spimo, bolje živimo

V programu Študent v formi: Zdravje za uspeh, ki ga izvajajo Zveza potrošnikov Slovenije, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Univerza v Mariboru – Fakulteta za zdravstvene vede in Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, želijo mlade spodbuditi k bolj zdravemu življenjskemu slogu. Program, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje, obravnava spanje, prehrano, gibanje, duševno zdravje ter odnos do alkohola in tobaka.

Izvajalci poudarjajo, da je dan sestavljen iz treh medsebojno povezanih dejavnosti: gibanja, sedenja in spanja. Ravnovesje med njimi je ključno za dobro počutje. Marca, ob svetovnem dnevu spanja, je pozornost usmerjena prav v pomen kakovostnega počitka. Dvanajstega marca pripravljajo spletni strokovni posvet Koristi zdravega spanja, udeležba je brezplačna ob predhodni prijavi.

Med osnovnimi priporočili za urejen spanec so reden urnik odhoda v posteljo in vstajanja, mirno in zatemnjeno spalno okolje, omejevanje uporabe zaslonov pred spanjem, kratek dnevni počitek ter izogibanje kofeinu v večernih urah.

Projekt poudarja tudi povezavo med spanjem in prehrano. Redni obroki pomagajo ohranjati stabilno raven energije in zmanjšujejo utrujenost. Na Zvezi potrošnikov Slovenije navajajo, da je mogoče tudi ob natrpanem urniku z nekaj načrtovanja pripraviti preproste in uravnotežene obroke.

Pomembno vlogo ima gibanje. Že krajši sprehod ali raztezanje izboljšata zbranost in razpoloženje ter pomagata pri obvladovanju stresa. Fakulteta za zdravstvene vede opozarja, da so študenti pogosto izpostavljeni pritiskom in negotovosti, zato je skrb za duševno zdravje nujna.

Posebno pozornost namenjajo tudi izogibanju alkoholu in tobaku. Po podatkih Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija približno 15 odstotkov mladih v stresnih obdobjih posega po teh snoveh, kar vpliva na kakovost spanja in splošno počutje. Program želi mladim ponuditi bolj zdrave načine spoprijemanja z obremenitvami in jih spodbuditi k dolgoročnim spremembam navad.