Zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec prejme 18.000 evrov letno. Ob dveh vzdrževanih otrocih in osnovni davčni olajšavi znaša mesečni neto približno 1.120 evrov, letno to pomeni približno 13.440 evrov. Posebnost slovenskega sistema pa so dodatki, ki so zakonsko določeni in obvezni za vse delodajalce. Regres znaša najmanj višino minimalne plače, trenutno okoli 1.250 evrov neto. Poleg tega je uvedena tudi božičnica, ki znaša polovico minimalne bruto plače – kar prinese še okoli 640 evrov neto.
Skupni letni neto dohodek zaposlenega z dvema otrokoma, brez upoštevanja otroškega dodatka, tako doseže okoli 15.300 evrov. Ob tem pa je treba prišteti še neobdavčeno povračilo stroškov prevoza na delo in prehrane, ki sta v Sloveniji zakonsko določena in jih večina zaposlenih prejema. V povprečju to lahko pomeni dodatnih 100–150 evrov mesečno, kar letno nanese okoli 1200 do 1800 evrov. Če to vključimo, se letni skupni prejemki približajo 17.000 evrov.
Avstrijski sistem temelji na 14 plačah, kar pomeni, da zaposleni prejme dve dodatni plači – poleti in decembra. Te sta obdavčeni po nižji stopnji, kar precej izboljša letni neto dohodek. Pri osnovni bruto plači 1500 evrov mesečno letni neto doseže okoli 18.000 evrov. V povprečju to pomeni okoli 1.500 evrov mesečno.
Povračilo stroškov prevoza ni izplačano neposredno, ampak se upošteva kot davčna olajšava. Malica ni sistemsko urejena in ni obvezna. Ključna prednost avstrijskega sistema je univerzalni otroški dodatek (Familienbeihilfe), ki ga prejme vsaka družina ne glede na dohodke. Za dva otroka to pomeni približno 300 evrov mesečno, torej dodatnih 3600 evrov letno, ki pa jih ni mogoče šteti za del plače.
V Avstriji tudi zdravstveni in šolski sistem veljata za zelo dostopna, najemnine pa so v določenih mestih, kot je Dunaj, nižje zaradi obsežnega sistema javnih stanovanj.
Na Hrvaškem enaka bruto plača zaradi nižje obdavčitve prinese relativno visoko neto osnovo – približno 14.500 evrov letno oziroma 1.210 evrov mesečno. Vendar Hrvaška nima zakonsko urejenega regresa, božičnice ali dodatnih plač. Takšna izplačila so odvisna izključno od delodajalca in niso sistemska. Večina zaposlenih tako ne prejme dodatkov.
Povračilo stroškov za prevoz in prehrano obstaja le v določenih sektorjih, pogosto kot simbolična izplačila, ne pa kot sistemski del plače. Otroški dodatek je omejen in vezan na dohodek gospodinjstva. V realnosti to pomeni, da je neto plača pogosto tudi edini reden vir prihodka.
Čeprav so cene v trgovinah pogosto nižje kot v Avstriji ali Sloveniji, so najemnine in stroški bivanja v večjih mestih visoki, kar zmanjšuje realno kupno moč.
V Italiji je 13. plača običajna in se izplačuje decembra, kar bruto letni dohodek zviša na 19.500 evrov. Neto dohodek iz 13 izplačil pri tej bruto plači znaša približno 16.100 evrov oziroma 1.340 evrov mesečno. V določenih panogah obstaja še 14. plača, vendar to ni zakon in je odvisno od kolektivnih pogodb.
Prevoz na delo ni sistemsko povrnjen, a so zelo razširjeni prehranski boni (buoni pasto), ki jih delodajalci dodeljujejo zaposlenim in so do določene vrednosti neobdavčeni. To lahko pomeni do 100 evrov mesečno v bonih, vendar je njihova poraba omejena.
Družinski dodatki so prav tako vezani na dohodek gospodinjstva in niso univerzalni. Italijanski javni zdravstveni sistem velja za dostopen, a regionalno različno kakovosten, šolstvo je javno in brezplačno, vendar se pogosto omenja kot birokratsko obremenjeno.
Če upoštevamo le 12 plač, so razlike manjše. Če pa vključimo vse sistemsko predpisane dodatke in izplačila, Avstrija izstopa z dvema dodatnima plačama in univerzalnim otroškim dodatkom. Slovenija sledi z regresom, božičnico ter povračilom prevoza in prehrane, Italija z dodatno 13. plačo in prehranskimi boni, Hrvaška pa ostaja zadaj zaradi manjšega števila obveznih dodatkov.
Vendar za resnično primerjavo življenjskega standarda bruto ali neto plača ni dovolj. Treba je upoštevati še cene hrane, goriva, stroškov najema stanovanja, prevoza, dostop do zdravstva, kakovost šolstva, višino prispevkov za vrtce in druge storitve. Vse to vpliva na dejansko vrednost plače in kakovost življenja zaposlenega.