Kos, ki je kot komisarka odgovorna tudi za pomoč Ukrajini, je v času zaostrovanja geopolitičnih razmer pogosto poudarjala pomen širitev EU. V njenem mandatu so se razmere dodatno zaostrile po vrnitvi Donalda Trumpa v Belo hišo in nadaljevanju ruske agresije na Ukrajino. Moskva medtem utrjuje vpliv ne le v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji, temveč tudi na Zahodnem Balkanu.
V tokratnem poročilu bo osrednja pozornost znova namenjena Črni gori in Albaniji, ki sta edini v zadnjem letu pokazali otipljiv napredek. Črna gora je nadaljevala s pogajanji in si prizadeva, da bi jih zaključila do konca leta 2026, medtem ko Albanija želi doseči enako do konca leta 2027. Države, kot so Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Kosovo in Srbija, pa ostajajo na isti točki kot pred letom dni.
Srbija je bila v zadnjem letu v središču pozornosti zaradi množičnih protestov, ki so sledili tragediji v Novem Sadu, kjer je lani zaradi padca nadstreška umrlo 16 ljudi. Protesti so se razširili in izpostavili težave z vladavino prava, omejevanjem svobode medijev ter sistemsko korupcijo. Komisarka Kos je večkrat opozorila, da zahteve študentov sovpadajo s tistim, kar Bruselj pričakuje od Beograda v okviru približevanja uniji.
Poročilo bo verjetno ponovno opozorilo tudi na neizpolnjevanje zavez Srbije glede usklajevanja z zunanjo politiko EU, predvsem glede sankcij proti Rusiji.
Ukrajina in Moldavija, ki sta za članstvo zaprosili po začetku vojne, formalno še čakata na začetek vsebinskih pogajanj. Komisija je po besedah Kos že opravila celovit pregled njunega zakonodajnega okvira, zato bi lahko članice EU novembra odprle vseh šest sklopov pogajanj. A napredek zadržuje Madžarska, ki nasprotuje napredku Ukrajine zaradi nerešenih vprašanj madžarske manjšine.
Poročilo bo naslovilo tudi stanje v Gruziji, kjer se je zunanja politika odmaknila od evropske smeri, ter v Turčiji, katere pristopna pogajanja stojijo že leta. Kljub več kot 25-letnemu statusu kandidatke in začetku pogajanj leta 2005 je napredek obstal zaradi vse večjih razlik v vrednotah.
Kosino poročilo bo tako razgrnilo razkorak med uradnimi ambicijami držav kandidatk in dejanskim napredkom, ob tem pa poudarilo, da širitev ostaja pomembno, a zahtevno politično vprašanje za prihodnost EU.