Med njimi je bil tudi tanker Rich Starry, ki pluje pod zastavo Malavija in je izplul iz pristanišča v Združenih arabskih emiratih. Ladja je v kitajski lasti in je bila že v preteklosti predmet ameriških sankcij zaradi trgovanja z iransko nafto. Nekateri analitiki njeno pot razumejo kot preizkus, kako strogo bo blokada dejansko izvajana.
Ameriški ukrep velja za vse ladje, ki plujejo v ali iz iranskih pristanišč, vendar ostaja odprto vprašanje nadzora na terenu. Sledenje plovilom otežuje tudi praksa izklapljanja signalov in prikrivanja podatkov o poti ter tovoru.
V ozadju ukrepov je pritisk Washingtona na Iran, pa tudi poskus vpliva na Kitajsko, ki ostaja največji kupec iranske nafte. Cilj je omejiti iranski izvoz in ga prisiliti k spremembi ravnanja v regiji.
Ob tem še vedno velja tudi iranska omejitev plovbe skozi ožino, ki jo je Teheran uvedel po napadih konec februarja. Prehod dovoljuje le izbranim državam, ki jih šteje za prijateljske.
Promet skozi eno ključnih svetovnih pomorskih poti se je že pred uvedbo ameriške blokade močno zmanjšal. Če je pred začetkom konflikta ožino dnevno prečkalo okoli 138 ladij, so številke zdaj precej nižje. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajne motnje imele resne posledice za svetovno gospodarstvo.