Najbolj izpostavljeni mediji so N1, Nova S, KRIK, Radar, Danas in Vreme. Samo decembra so bili zabeleženi 163 primeri, največji delež pa predstavljajo napadi iz vrst Srpske napredne stranke. Najaktivnejši je bil poslanec Vladimir Đukanović z 30 napadi, sledili so mu drugi politiki, vključno s predsednikom države Aleksandrom Vučićem.
Poseben primer, ki je znova zaokrožil v javnosti, je lažna novica o smrti dečka iz Valjeva, ki naj bi jo povzročila policijska brutalnost. Čeprav je bila že večkrat ovržena, so jo prorežimski mediji in politiki decembra ponovno obujali, med drugim tudi predsednik Vučić in Milan Antonijević.
Fundacija opozarja, da napadi pogosto izvirajo iz dnevnopolitičnih tem, poročanja o delu tožilstva in vprašanj glede medijskega nadzora. Hkrati izpostavlja, da so napadi sistematični in usmerjeni v rušenje poklicne integritete novinarjev ter ustvarjanje vzdušja strahu.
Zaskrbljujoč je tudi primer aretacije novinarja KTV Aleksandra Dikića, ki je bil uporabljen kot povod za obsežno kampanjo blatenja neodvisnih medijev. Ob tem se je del oblasti nemudoma odzval na obsodilno sodbo urednici enega od režimskih tabloidov, medtem ko sicer napade na neodvisne novinarje običajno ignorira.
Slabljenje medijske svobode pa ni omejeno le na Srbijo. V Sloveniji je pozornost javnosti vzbudil dogodek, ko ljubljanski župan Zoran Janković ni dovolil direktorju javnega podjetja odgovarjati na vprašanja novinarja Dnevnika. Kritični novinarji so tudi v Sloveniji vse pogosteje tarča obtožb o pristranskosti, v zadnjem času predvsem ustvarjalci oddaje Tarča na TV Slovenija, katerih preiskovalne prispevke želi politični vrh prikazati kot zavajajoče, kljub temu da temeljijo na podatkih državnih institucij.
Razmere na območju Zahodnega Balkana kažejo na trend omejevanja prostora za neodvisno novinarstvo, ki ima ključno vlogo v nadzoru oblasti. Sistematični pritiski, zlorabe političnega položaja in širjenje lažnih informacij dodatno slabijo javni prostor in ogrožajo pravico do obveščenosti.