El Nino povzroča segrevanje površinskih voda v osrednjem in vzhodnem delu ekvatorialnega Tihega oceana. Posledično se spreminjajo vetrovi, zračni tlak in količina padavin v različnih delih sveta. Pojav se običajno pojavi vsakih nekaj let in lahko traja skoraj leto dni.
Po ocenah Svetovne meteorološke organizacije se verjetnost razvoja El Nina do novembra poveča na približno 90 odstotkov. Večina napovednih modelov nakazuje, da bo pojav dosegel najmanj zmerno jakost, ni pa izključena niti možnost močnejšega razvoja.
Generalna sekretarka organizacije Celeste Saulo je opozorila, da lahko El Nino okrepi sušna obdobja, povzroči obilnejše padavine in poveča tveganje za vročinske valove na kopnem ter v oceanih. Države je pozvala k pravočasni pripravi na morebitne posledice.
Na nevarnost pojava je opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Po njegovih besedah bo El Nino dodatno prispeval k segrevanju planeta in povečal vpliv podnebnih skrajnosti v številnih delih sveta.
El Nino je pomembno vplival tudi na rekordno visoke globalne temperature v letih 2023 in 2024. Strokovnjaki sicer poudarjajo, da podnebne spremembe po dosedanjih ugotovitvah ne povečujejo pogostosti pojava, lahko pa okrepijo njegove posledice. Zaradi toplejšega ozračja in oceanov imajo namreč vremenski sistemi na voljo več energije in vlage, kar lahko vodi do izrazitejših vročinskih valov, suš in močnih padavin.