Skozi to pomorsko pot običajno poteka približno tretjina svetovne dobave gnojil. Zaradi omejitev se pojavljajo opozorila o posledicah za kmetijstvo, saj brez zadostnih količin gnojil pridelki upadejo, hkrati pa se zvišajo stroški pridelave. »Gnojila so danes največja skrb. Če jih ni, to vpliva na količine in cene,« je povedal Paugam.
Regija Perzijskega zaliva ima pomembno vlogo pri proizvodnji gnojil zaradi velikih zalog zemeljskega plina. Vojna je prizadela proizvodnjo, več obratov je prenehalo delovati. Če se razmere ne umirijo, bodo posledice najbolj občutile države z velikim kmetijskim izvozom, med njimi Indija, Tajska in Brazilija.
Paugam opozarja, da kratkoročno večjih pomanjkanj še ni, vendar se lahko stanje hitro spremeni. V prihodnjih mesecih bi lahko prišlo do zmanjšanja pridelka, saj se sezona sajenja že začenja. Če bi zaprtje Hormuške ožine trajalo več mesecev, bi bile posledice še izrazitejše.
Najbolj ranljive bi bile države, ki so odvisne od uvoza hrane, predvsem v zahodni in severni Afriki. Dodatno tveganje predstavlja kopičenje zalog, ki lahko še poslabša razmere na trgu.
V organizaciji opozarjajo, da bi lahko razmere znova ogrozile napredek pri zmanjševanju lakote, ki ga države poskušajo doseči do leta 2030.