Eden izmed prvih znakov je pozabljivost. Pogosto jo povezujemo s staranjem, a lahko izvira iz hormonskega neravnovesja ali porušenega ravnovesja črevesne flore. Prebava in možgani so povezani – izboljšanje prehrane, zlasti s probiotiki, lahko pripomore k boljši koncentraciji.
Pomanjkanje spolne želje ni nujno povezano le z dolgoletnim partnerstvom ali utrujenostjo. Hormonske spremembe lahko vplivajo na libido in hkrati povzročijo utrujenost, nihanje razpoloženja, težave s težo in srčno-žilni sistem.
Stres je še ena pogosta, a nevarna past. Povišan kortizol zaradi dolgotrajne napetosti lahko povzroči depresijo, izgubo energije in zmanjšano samozavest. V takih trenutkih ni dovolj samo počitek – sprememba življenjskega sloga in prehrane lahko ublaži posledice.
Zaspanost čez dan, motnje spanja in nočno zbujanje so pogosto povezani z apnejo, ki vpliva na kakovost spanca in dolgoročno povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
Mišični trzaji so lahko posledica pomanjkanja magnezija, kar lahko vpliva celo na srčni utrip. Magnezij je treba nadomestiti s hrano, bogato z njim – mandlji, semeni in bananami.
Mravljinčenje v rokah in nogah pa nakazuje morebitno pomanjkanje vitamina B12. Če se pojavlja pogosto, obstaja nevarnost anemije in živčnih motenj.
Tudi koža lahko razkrije, da telesu nekaj manjka. Suha koža pogosto kaže na pomanjkanje zdravih maščob, zato je priporočljivo uživati več oreškov, avokada in oliv. Mozolji pa niso vedno le estetska težava – povzročajo jih lahko stres, presežek sladkorja in mlečni izdelki, saj zvišujejo raven inzulina in spodbujajo vnetne procese v koži.
Pogosta popoldanska utrujenost ima lahko izvor v slabi izbiri kosila. Obroki z veliko kruha in ogljikovih hidratov povzročijo hiter skok sladkorja v krvi, nato pa njegov padec, kar sproži zaspanost. Uravnotežen obrok z beljakovinami in zdravimi maščobami lahko ta cikel prekine.
Če se znaki ponavljajo ali stopnjujejo, jih ne gre spregledati – telo le redko kriči, a vedno govori.