Reynders je kot pojasnilo za nenavadne transakcije navedel prodajo umetnin in starin za gotovino, ki jo je nato polagal na račun pri banki ING. A kljub njegovim trditvam banka o teh dejavnostih ni obvestila pristojnih organov za preprečevanje pranja denarja. Primer, v belgijski javnosti znan kot "Komisija Reynders", je tako pod drobnogled postavil tudi samo banko ING, saj se obtožbe nanašajo tudi na večletno toleriranje sumljivih transakcij brez ustreznega poročanja.
Preiskovalci so poleg tega zbrali dokaze o morebitnem pranju denarja prek iger na srečo. Reynders naj bi med letoma 2018 in 2023 za okoli 200.000 evrov v gotovini kupoval elektronske srečke na bencinski črpalki blizu svojega doma v predmestju Uccle. Policija je decembra 2023 preiskala tako njegovo rezidenco kot tudi omenjeno prodajno mesto.
Med preiskavo so zaslišali tudi njegovo ženo, častno sodnico Bernadette Prignon, ki za zdaj ni bila obtožena. Sodnik Olivier Leroux je formalno obtožil Reyndersa, pri čemer gre za pravni postopek, ki osumljencu med drugim podeljuje pravico do vpogleda v spis. Sodnik pa je tudi opozoril, da preiskava kaže na možnost več kaznivih dejanj, ne le pranja denarja.
Reynders vztraja pri svoji nedolžnosti in zatrjuje, da je šlo za upravljanje zasebnega premoženja. Njegov odvetnik je v sporočilu za javnost poudaril, da je bila dejavnost zakonita in da gre za neutemeljeno obtožbo. Sodnika pa ta pojasnila niso prepričala, zato je dodatno odredil preiskave pri Reyndersovem nekdanjem sodelavcu Jean-Claudeu Fontinoyu, znanem zbiratelju umetnin, ter starinarju Olivierju Theunissenu, da bi preverili resničnost Reyndersove razlage.
Zadeva, ki se dotika enega najvidnejših belgijskih politikov zadnjih desetletij, utegne imeti širše politične posledice, saj odpira tudi vprašanja o nadzoru nad delovanjem evropskih komisarjev in bančnega sistema v boju proti pranju denarja.