Psihiater Rafael Rodríguez García je v objavi na svojem kanalu TikTok poudaril, da se možgani ne spreminjajo, kadar je človeku prijetno. Po njegovih besedah napredek nastane takrat, ko pride do napake, izziva ali neprijetnega trenutka. Tedaj se v možganih sprožijo procesi plastičnosti, ki ustvarjajo nove povezave in način spoprijema s težavami. Takšne izkušnje postanejo izhodišče za odpornost in boljše prilagoditvene strategije.
Strokovnjak je pojasnil, da rutinsko okolje stabilizira, ne pa tudi preobrazi. Človek potrebuje nove dražljaje, občutek negotovosti in izzive, če želi napredovati. Nelagodje zato deluje kot sprožilec, ki pokaže, da je mogoče stopiti izven ustaljenih mej. Različni procesi učenja, terapije ali osebnega razvoja po njegovih besedah delujejo bolje, kadar se človek uči obvladovati frustracijo, ne pa bežati pred njo.
Pri tem opozarja, da nelagodje ne sme prerasti v skrajno trpljenje. Zmeren stres, ki ga človek lahko prenese, spodbuja učenje, pozornost in nastanek novih nevronskih povezav. Pretiran pritisk pa nasprotno zavira in povzroča blokado. Razlika med razumljivo napetostjo in prekomernim bremenom je zato ključna.
Redno soočanje z izzivi vpliva na delovanje amigdale in prefrontalnega dela možganov, saj postopoma zmanjšuje strah in krepi samonadzor. Z več izkušnjami, ki so varne in obvladljive, možgani lažje uravnajo odzive na tesnobo ali frustracijo. Namesto naglih reakcij razvijejo mirnejši pristop.
Po mnenju Rodrígueza Garcíe je plastičnost prisotna skozi celotno življenje. Hipokampus ostaja zmožen prilagajanja tudi v poznejših letih, čeprav zahteva nekoliko več vloženega truda. Starejši se lahko še naprej učijo, krepijo spomin in razvijajo nove veščine, če se izpostavljajo primernim izzivom.
Psihiater sklene, da nelagodja ne bi smeli razumeti kot sovražnika. Gre za znak, da se možgani prilagajajo, rastejo in iščejo nove poti. Vsaka napaka, vsak neprijeten trenutek in vsak izziv delujejo podobno kot vadba za telo – brez odpora ni moči.