BfV v obrazložitvi odločitve poudarja, da temeljno razumevanje družbe, ki ga zastopa AfD, temelji na etnični pripadnosti in poreklu, kar je v nasprotju z ustavno zagotovljenim dostojanstvom človeka. Notranji obveščevalci dodajajo, da so stališča vodstva stranke nezdružljiva s temeljnimi načeli svobodne demokracije.
Gre za nadaljevanje procesov iz posameznih dežel, kjer je bila AfD že označena za skrajno desno v Turingiji, Saški in Saški-Anhaltu. Tokratna odločitev pa pomeni, da se stranka po oceni obveščevalne službe kot celota umešča v ekstremistični spekter.
Voditelji AfD, Alice Weidel in Tino Chrupalla, so se na odločitev ostro odzvali in jo označili za poskus politične diskreditacije. V izjavi za javnost sta dejala, da gre za "hud udarec za demokracijo" in izrazila prepričanje, da je odločitev BfV politično motivirana.
Nemški kancler Olaf Scholz je medtem opozoril na previdnost pri ukrepih, ki bi lahko vodili v prepoved stranke. Dejal je, da razume resnost obveščevalne presoje, vendar poudaril, da je do morebitne prepovedi dolga in pravno zahtevna pot, o kateri lahko odloča zgolj ustavno sodišče.
Oznaka ekstremistične organizacije sicer ne pomeni avtomatične prepovedi političnega delovanja. Za to bi bil potreben formalni postopek na pobudo vlade ali enega od domov parlamenta, o čemer nato presoja ustavno sodišče.
AfD je na zadnjih predčasnih volitvah februarja zbrala 20,8 odstotka glasov in se uvrstila takoj za konservativno unijo CDU/CSU, a kljub rezultatu ne bo vključena v prihodnjo vlado. Odločitev BfV utegne močno vplivati na prihodnje politične procese in volilne dinamike v Nemčiji.