Po njegovih besedah bi takšna omejitev izraelsko ozemlje pustila zunaj dosega iranskih raket in hkrati pomenila občutno zmanjšanje sedanjih zmogljivosti Teherana. Netanyahu je poudaril, da gre za enega ključnih pogojev za podporo dogovoru.
Izraelske zahteve zajemajo štiri točke. Prva je popoln umik obogatenega urana z iranskega ozemlja. Druga je razgradnja infrastrukture za bogatenje, vključno s centrifugami in obrati za predelavo. Tretja je omejitev dosega balističnih raket na 300 kilometrov. Četrta pa prenehanje financiranja oboroženih skupin v regiji, med njimi Hezbolaha v Libanonu, hutijev v Jemnu in šiitskih milic v Iraku.
Netanyahu je dejal, da je svoje stališče predstavil ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu na srečanju 11. februarja v Washingtonu. Pogovori med Združenimi državami Amerike in Iranom naj bi se nadaljevali v Ženevi ob posredovanju Omana.
Zahteva glede balističnih raket pomeni zaostritev izraelske drže. Če je bil iranski jedrski program dolga leta opredeljen kot osrednja grožnja, so zadnji spopadi pokazali, da lahko tudi konvencionalne rakete povzročijo veliko škodo na izraelskem ozemlju.
Iran razpolaga z obsežnim arzenalom balističnih raket različnih dosegov. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je pred leti določil zgornjo mejo dosega 2.000 kilometrov, kar omogoča doseg Izraela. Zmanjšanje na 300 kilometrov bi večino tega arzenala naredilo neuporabno, saj razdalja med državama presega 1.500 kilometrov.
Teheran je že večkrat zavrnil možnost pogajanj o svojem raketnem programu, ki ga razume kot del obrambne strategije. Združene države Amerike vztrajajo, da mora vsak sporazum vključevati tudi stroge omejitve glede bogatenja urana.
Netanyahu meni, da je trenutek primeren za odločne zahteve, saj naj bi bil Iran po zadnjih spopadih in notranjih nemirih oslabljen. Hkrati Washington poudarja, da daje prednost diplomatski rešitvi, čeprav opozarja na možnost dodatnih pritiskov v primeru neuspeha pogajanj.