Kronotip opisuje posameznikovo naravno nagnjenost k aktivnosti v določenem delu dneva. Med najbolj znanimi sta jutranji tip, pogosto poimenovan škrjanec, in večerni tip, znan kot sova. Približno 60 odstotkov ljudi spada v vmesni tip, ki se lažje prilagaja različnim urnikom.
Raziskovalci z University of Surrey so analizirali podatke več kot 500 študentov. Spletni vprašalnik je zajemal vprašanja o vzorcih spanja, ravni pozornosti, nagnjenosti k razmišljanju o negativnih izkušnjah ter uživanju alkohola. Rezultati so pokazali, da so posamezniki z večernim kronotipom bistveno pogosteje poročali o znakih depresije.
Povezavo med poznim odhodom v posteljo in depresijo so znanstveniki pojasnili s tremi dejavniki. Prvi je pogostejše uživanje alkohola. Drugi je slabša splošna kakovost spanja. Tretji pa nižja raven pozornosti, kar lahko pomeni več težav z osredotočenostjo in več prežvekovanja negativnih misli.
Udeleženci z večernim kronotipom so v primerjavi z jutranjim tipom poročali o slabšem spancu, večji porabi alkohola in slabši zbranosti. Prav ti dejavniki naj bi prispevali k večji ogroženosti za depresijo.
Avtorji raziskave poudarjajo, da so ugotovitve pomembne, ker se veliko mladih odraslih spopada s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je med njimi pozno spanje pogosto, bi lahko ukrepi za izboljšanje kakovosti spanja, zmanjšanje uživanja alkohola in krepitev pozornosti pomagali zmanjšati tveganje za razvoj depresije.
Rezultati tako nakazujejo, da sama ura odhoda v posteljo morda ni edini dejavnik, temveč da so ključne spremljajoče navade, ki vplivajo na splošno duševno počutje.