Dogodek je izpostavil, da lahko tudi tisti brez znanstvene podlage prispevajo k raziskovalnim projektom. Direktorica knjižnice Irena Škvarč je povedala, da knjižnico dnevno obišče veliko ljudi z raznolikimi znanji, kar vidi kot priložnost za soustvarjanje projektov. Knjižnica se je že pred dvema letoma pridružila Mreži občanske znanosti in od takrat ponuja prostor za povezovanje raziskovalcev in skupnosti.
O delu mreže je spregovoril Mitja V. Iskrić iz Centralne tehniške knjižnice. Pojasnil je, da gre za neformalno združbo posameznikov in ustanov, ki zbirajo in objavljajo projekte občanske znanosti, organizirajo dogodke in izobraževanja ter gradijo skupnost. Po njegovih besedah je v katalogu že 85 projektov, med katerimi prevladujejo biološke teme, vse več pa jih prihaja tudi s področij humanistike in družboslovja.
Med tujimi gosti je nastopila Giorgia Mocilnik, ki s pisanjem in projektom Scienza in rete spodbuja sodelovanje javnosti v znanosti. Dr. Tomislav Ivanjko z Univerze v Zagrebu se je osredotočil na vpliv digitalnih orodij in iger na raziskovalne pristope, dr. Barbara Heinisch z avstrijske univerze BOKU pa je predstavila projekte raziskovanja narečij ter pomen sistematičnega vključevanja javnosti.
Zanimanje je pritegnila tudi predstavitev priročnika Občanska znanost v 5 korakih, ki ga je pripravila dr. Zarja Muršič. Priročnik nudi praktične usmeritve za snovanje raziskav, ki vključujejo sodelovanje občanov, in opozarja na pomembnost etičnega in odgovornega pristopa k raziskovanju. Na voljo je v Centralni tehniški knjižnici in namenjen tako začetnikom kot izkušenim raziskovalcem.
Mreža občanske znanosti, ki jo koordinira Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani, danes povezuje 70 partnerjev. S svojo dejavnostjo krepi sodelovanje med znanostjo in družbo ter ponuja priložnost, da znanstveno delo postane dostopno širšemu krogu ljudi.