Maduro so 3. januarja zajele ameriške sile. Ortega je po tem dogodku v javnih nastopih omilil ton. Ob zahtevi po spoštovanju suverenosti Venezuele in izpustitvi Madura ni več uporabljal izrazov, ki so zaznamovali njegove pretekle govore proti Washingtonu.
Nikaragva je znova uvedla vizumsko obveznost za državljane 128 držav, med njimi Kube, Venezuele, Kitajske, Irana, Sirije, Haitija ter več afriških držav. V preteklih letih je Managva omogočala lažji vstop brez vizuma, kar so v Združenih državah Amerike povezovali z migracijskimi tokovi proti severu.
Ameriške oblasti so večkrat opozorile, da je Nikaragva postala tranzitna točka za migrante, ki so z letalskimi povezavami prihajali iz različnih delov sveta in pot nadaljevali proti meji z Združenimi državami Amerike.
Ob obletnici 19 let neprekinjene vladavine so oblasti izpustile več deset političnih zapornikov. Ameriško veleposlaništvo v Managvi je ob tem navedlo, da po njihovih podatkih več kot 60 oseb še vedno ostaja nepravično pridržanih ali pogrešanih.
Washington je znova pozval k brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov. Izpostavil je tudi primer pripadnikov ljudstva Mayangna, ki naj bi bili zaprti zaradi razkrivanja domnevne korupcije oblasti.
Rosario Murillo, ki od leta 2017 opravlja funkcijo podpredsednice, februarja 2025 pa je po ustavni spremembi prevzela položaj sopredsednice države, se na ameriške kritike javno ni odzvala.