Prvi izidi so kazali, da bi lahko Erdogan zmagal že v prvem krogu, saj naj bi dobil več kot 50 odstotkov glasov, a je z nadaljevanjem štetja podpora padla pod to mejo. Po 89 odstotkih preštetih glasovnic naj bi zbral 49,9 odstotka glasov.
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa turški državni mediji vedno najprej objavijo izide iz regij, ki veljajo za naklonjene Erdoganu, šele kasneje pa izide iz Istanbula, Ankare in Izmirja, kjer naj bi imel dosedanji predsednik manj podpore.
Ob Erdoganu in Kilicdaroglu, kandidatu raznolikega opozicijskega zavezništva šestih strank, se je za predsedniški položaj potegoval tudi kandidat ultranacionalističnega zavezništva ATA Sinan Ogan. Dobil naj bi okoli 5,3 odstotka glasov.
Če noben kandidat ne bo dobil več kot 50 odstotkov glasov, bo 28. maja sledil drugi krog predsedniških volitev.
Več kot 60 milijonov turških volivcev je danes volilo tudi nov parlament. Za poslanske sedeže se je potegovalo 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov. V parlamentu ima sicer sedaj večino Erdoganova konservativna islamistična Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) v zavezništvu z ultranacionalistično stranko MHP.
Od spremembe ustave leta 2017 ima Turčija sicer predsedniški sistem, ukinjena je bila funkcija predsednika vlade, oslabljena je tudi vloga parlamenta.