Do nesreče je prišlo, ko je vlak Iryo tipa Frecciarossa 1000 iztiril pri hitrosti več kot 200 kilometrov na uro in pri tem zadel v nasproti vozeči vlak Alvia podjetja Renfe. Trčenje se je zgodilo z izjemno močjo, saj je imel strojevodja vlaka Alvia le približno 20 sekund časa za reakcijo. Posledice so bile uničujoče – prva vagona vlaka Alvia sta padla s proge, zadnji vagoni vlaka Iryo pa so obstali prevrnjeni nekaj sto metrov stran.
Preiskovalci Komisije za preučevanje železniških nesreč (CIAF) in strokovnjaki podjetij, vključenih v upravljanje proge in vlakov, so že ob prvem ogledu terena zaznali pomembne znake poškodb na tirnici – med drugim več kot 30 centimetrov dolg prelom in zlomljene betonske pragove, kar nakazuje na morebitno pomanjkljivost varjenja ali dolgoročno obrabo. Vzrok še ni potrjen, a vse kaže, da je iztirjenje vlaka Iryo sprožila napaka v infrastrukturi, ne pa človeška napaka ali prehitra vožnja.
Tako vlak kot odsek proge sta bila tik pred predvidenim vzdrževanjem. Predsednik podjetja Iryo Carlos Bertomeu je opozoril, da se nesreča ni zgodila v ovinku, temveč na ravnem delu proge in pri hitrosti, ki je pod dovoljeno mejo. Vlak Frecciarossa 1000, star manj kot tri leta, je po njegovih besedah imel urejeno tehnično dokumentacijo in redne preglede.
Minister za promet Óscar Puente je medtem poudaril, da je potrebno počakati na uradne ugotovitve, saj še ni jasno, ali je bila poškodba tirnice vzrok ali posledica nesreče. Opozoril je na možnost različnih dejavnikov in posvaril pred prehitrimi sklepi.
Preiskava se bo nadaljevala več tednov. Ključno bo ugotoviti, ali je do razpoke tirnice prišlo zaradi pomanjkljivega varjenja, utrujenosti materiala ali drugih napak, ki bi lahko sodno bremenile upravljavca infrastrukture Adif oziroma podjetje Ferrovie dello Stato, ki je večinski lastnik Irya. Odpira se tudi vprašanje, kako dolgo je bil defekt na tirih prisoten in ali bi ga bilo mogoče odkriti z boljšimi nadzornimi postopki.