Ime dneva izhaja iz stare besede badnjak. Gre za hrastovo deblo ali vejo, ki ima v obredih posebno mesto. V preteklosti so badnjak posekali že zjutraj, zvečer pa so ga prinesli v hišo ali cerkev. Ogenj, ki ob tem gori, predstavlja toplino, svetlobo in rojstvo novega življenja.
Badnji dan velja za postni dan. Verniki se vzdržijo mesa, mlečnih jedi in razkošja. Večerja je preprosta in skromna. Na mizi so kruh, fižol, ribe, suho sadje, med in orehi. V številnih okoljih po tleh raztresejo slamo, ki spominja na hlev v Betlehemu.
V večernih urah potekajo bogoslužja. V cerkvah prižigajo badnjak, berejo svetopisemska besedila in pojejo božične pesmi. Pri obredih pogosto sodelujejo tudi otroci, ki nosijo slamo ali veje.
Badnji dan nosi izrazito simboliko tišine in pričakovanja. Poudarek je na domu, družini in notranji pripravi na rojstvo Kristusa. Navade se razlikujejo glede na kraje in okolja, vendar ostaja bistvo dneva skupno vsem pravoslavnim skupnostim.