Verniki se v tem času vzdržujejo hrane živalskega izvora, alkohola, kajenja in praznovanj. Namen posta ni le telesna vzdržnost, temveč duhovna prenova. Kot poudarjajo v Srbski pravoslavni cerkvi, post ni zgolj sprememba prehrane.
»Če človek posti samo s hrano, ne posti pa z dejanji, se ne spravlja z bližnjimi in ne dela dobrih del, potem tak post predstavlja zgolj dieto,« poudarjajo v cerkvi. Verniki naj bi se v tem obdobju trudili za odpuščanje, spravo in pomoč drugim.
Teologi opozarjajo, da je bistvo posta premagovanje strasti in osebna sprememba. Med najpogostejšimi napakami omenjajo opijanje, obiskovanje zabav in neprimerno vedenje. Greh naj bi bilo tudi preklinjanje in kajenje, saj je post čas za notranjo zbranost in samodisciplino.
Pravila posta so lahko ublažena za bolne, nosečnice, doječe matere, popotnike in osebe, ki opravljajo težko fizično delo. Vernikom svetujejo, naj se o načinu posta posvetujejo z duhovnikom. Pomemben del posta je tudi redna udeležba pri liturgiji in obhajilu.
Post zahteva vzdržnost od mesa, jajc, mleka, sira in drugih živil živalskega izvora. Vino in olje sta dovoljena ob sobotah in nedeljah, ribe pa ob prazniku Marijinega oznanjenja in na Cvetno nedeljo. Posebej strogi so prvi trije dnevi posta ter zadnji, strastni teden, z izjemo velikega četrtka, ko sta vino in olje dovoljena.
Sedem tednov posta nosi posebna imena: Čisti teden, Pačisti teden, Križev teden, Srednjepostni teden, Tihi teden, Cvetni teden in Strastni teden. Verniki v tem času iščejo ravnotežje med telesno vzdržnostjo in duhovno poglobitvijo.