Inštitut velja za najstarejšo znanstvenoraziskovalno ustanovo pri nas in eno prvih na svetu, ki se je sistematično posvetila položaju narodnih manjšin, njihovim pravicam ter oblikovanju politik na področju etničnih študij. Predsednica je v govoru poudarila, da sto let delovanja ponazarja zavezanost temam, ki oblikujejo temelje družbe – enakopravnosti, spoštovanju različnosti in dialogu.
Raziskave inštituta zajemajo preučevanje manjšinskega in migracijskega prava, družbene procese povezanosti, vprašanja jezikovne in kulturne raznolikosti ter položaj skupnosti v Sloveniji in sosednjih državah. Posebno pozornost namenjajo tudi integraciji priseljencev ter razumevanju demografskih in migracijskih tokov. Rezultate dela prenašajo v prakso prek znanstvenih objav, sodelovanja s tujimi ustanovami ter pedagoškega udejstvovanja.
Predsednica je opozorila, da svet postaja vse bolj prepleten in hkrati razpršen, identitete pa se oblikujejo v stikih med različnimi okolji. V takšnih razmerah so raziskave narodnosti in medetničnih odnosov po njenem mnenju ključne za ohranjanje družbene povezanosti. Poudarila je tudi vlogo znanosti pri gradnji dolgoročne vizije razvoja, ki temelji na dialogu in razumevanju.
Ob koncu se je raziskovalcem zahvalila za znanstveno natančnost in občutek za človeške zgodbe, ki jih obravnavajo. Želi si, da bi inštitut tudi v prihodnje ostal prostor razmisleka, sodelovanja in iskanja načinov, kako v raznolikosti prepoznati priložnost za skupni razvoj.