Informacijo je potrdil predsedniški svetovalec Jurij Ušakov, ki je za ruske medije dejal, da sta voditelja imela "zelo aktiven in učinkovit pogovor". Pri tem je Ušakov pojasnil, da je ruski predsednik s kitajskim kolegom delil podrobnosti o izmenjavah z ameriško administracijo, vendar konkretna vsebina pogovorov s Trumpom ostaja neznana.
Srečanje med Putinom in Xijem poteka v občutljivem geopolitičnem trenutku, saj se ŠOS uveljavlja kot protiutež zahodnim zavezništvom. Letos je vrh še posebej pomemben, saj je prvi po Trumpovi vrnitvi na oblast januarja. Analitiki opozarjajo, da tako Rusija kot Kitajska uporabljata organizacijo za utrjevanje vpliva zunaj kroga Zahoda, zlasti po zaostritvah glede Ukrajine in Tajvana.
Vrh združuje voditelje skoraj 20 držav, med njimi Indijo, Pakistan, Iran, ter srednjeazijske države in Belorusijo. Indijski premier Narendra Modi je v pogovoru z Xijem poudaril potrebo po "odnosih, utemeljenih na zaupanju in medsebojnem spoštovanju". Prisotnost Modija in sodelovanje Indije, ki ohranja strateško ravnotežje med Vzhodom in Zahodom, še dodatno poudarja kompleksnost današnjih globalnih razmerij.
Putin je v Tianjin pripotoval z delegacijo visokih političnih in gospodarskih predstavnikov, kar potrjuje pomen, ki ga Moskva pripisuje tako dvostranskim odnosom s Kitajsko kot večstranskemu formatu ŠOS. Kitajska pa po besedah singapurskega analitika Dylana Loha še naprej promovira organizacijo kot alternativo zahodnim strukturam, pri čemer izpostavlja "nov tip mednarodnih odnosov, ki naj bi bili bolj vključujoči".
Vrh v Tianjinu poteka ob izjemnih varnostnih ukrepih, saj se bo zaključil z veliko vojaško parado v Pekingu ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Dogodka se bo udeležil tudi severnokorejski voditelj Kim Jong-un, kar še dodatno utrjuje vtis, da Peking in Moskva krepita os avtoritarnih zavezništev v nasprotju z zahodnim redom.