Putin je dejal, da je Rusija vojaško samozadostna in da bo tudi v prihodnje kos vsem morebitnim varnostnim izzivom. Ob tem je zavrnil trditve, da okrepljeno oboroževanje zavezništva pomeni neposredno tveganje. V ospredje je znova postavil širši konflikt z Zahodom, pri čemer je podporo Ukrajini s strani članic Nata opredelil kot del tega boja.
Glede možnosti mirovnih pogovorov z Ukrajino je Putin zatrdil, da se je pripravljen srečati tudi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, a šele v zadnji fazi pogajanj. Ob tem je znova poudaril, da dvomi o legitimnosti Zelenskega, ker se mu je iztekel predsedniški mandat. Kljub temu je pripravljen na pogovore, saj je po njegovih besedah pomembnejša vsebina kot identiteta sogovornika.
»Potrebna je rešitev, ki bo trajna in ne bo zgolj zaustavila trenutnega konflikta, temveč preprečila podobne situacije v prihodnosti,« je povedal.
Putin je izrazil tudi pripravljenost za pogovore z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, če bi ta stopil v stik z njim. Obenem je opozoril, da bi morebitna odločitev Nemčije o pošiljanju manevrirnih raket taurus Ukrajini resno ogrozila odnose med državama.
V luči nedavnih ruskih napadov na Ukrajino, ki so zahtevali tudi civilne žrtve, Putin vztraja, da ruska vojska ne cilja civilnih objektov. Glede razmer med Izraelom in Iranom je izrazil prepričanje, da je dogovor o ustavitvi napadov mogoč in da napadi Izraela vodijo k utrditvi podpore iranske javnosti svojemu vodstvu.