Po prvem letu naj bi otrok užival raznoliko in uravnoteženo prehrano, prilagojeno njegovi starosti. Na jedilniku naj bodo vsak dan sadje, zelenjava, mlečni izdelki, polnozrnata žita ter beljakovine iz mesa, rib, stročnic ali jajc. Kljub tem smernicam pa se tudi med najmlajšimi povečuje delež visoko predelanih živil.
Raziskava Univerze v Illinoisu je analizirala prehranske navade tisočev dveletnikov in jih povezala z njihovimi kognitivnimi sposobnostmi med šestim in sedmim letom starosti. Izsledki, objavljeni v strokovni reviji, kažejo povezavo med pogostim uživanjem predelane hrane in nižjimi rezultati na testih inteligenčnega količnika.
Raziskovalci so opredelili dva glavna prehranska vzorca. Zdravi vzorec je vključeval stročnice, sadje, zelenjavo, otroško hrano in naravne sokove. Nezdravi vzorec pa je obsegal prigrizke, instant jedi, sladke piškote, sladkarije, gazirane pijače, hrenovke in predelano meso. Otroci, ki so pogosteje sledili nezdravemu vzorcu, so kasneje dosegli nižje rezultate na testih IQ, tudi po upoštevanju socialnih in družinskih dejavnikov.
Raziskava ni pokazala pomembne povezave med zdravim prehranskim vzorcem in višjimi rezultati IQ, kar avtorji pripisujejo dejstvu, da je večina otrok v vzorcu redno uživala osnovna zdrava živila, zato med njimi ni bilo večjih razlik.
Negativni učinki nezdrave prehrane so bili izrazitejši pri otrocih z zgodnjimi biološkimi ranljivostmi, med njimi pri tistih z zaostanki v telesni rasti ali obsegu glave v prvem letu življenja. Pri teh otrocih je bila verjetnost nižjih kognitivnih dosežkov večja.
Raziskovalci domnevajo, da bi lahko prehrana z nizko hranilno vrednostjo vplivala na razvoj možganov prek sistemskega vnetja, oksidativnega stresa in sprememb v povezavi med črevesjem in možgani, vendar mehanizmov v tej študiji niso neposredno analizirali.