Na razmeroma majhnem prostoru država ponuja raznolike vodne ekosisteme, od alpskih rek do kraških izvirov in nižinskih vodotokov. Prav ta pestrost, skupaj s kakovostjo voda, uvršča sladkovodni ribolov med perspektivne turistične dejavnosti.
Ribolov, zlasti muharjenje, se razvija v celovito turistično izkušnjo. Obiskovalci prihajajo zaradi miru, narave in pristnega stika z okoljem. Nekatere reke, med njimi Soča, sodijo med bolj prepoznavne evropske lokacije za tak način ribolova. Nadzorovan dostop in skrb za ribje populacije prispevata k občutku omejenosti in kakovosti ponudbe.
Pomembno vlogo ima Zavod za ribištvo Slovenije, ki skrbi za upravljanje ribjih populacij in spremljanje stanja voda. Tak pristop omogoča, da dejavnost ostaja nadzorovana in usmerjena v trajnostni razvoj. Ribolovni revirji so razporejeni po vsej državi, kar omogoča razvoj turizma tudi v manjših krajih.
V. d. direktorja zavoda Matevž Podjed je povedal: »Slovenija ima izjemno prednost v kakovosti svojih voda, ki omogoča vrhunska ribolovna doživetja. Ribolov pri nas temelji na znanju, nadzoru in odgovornem ravnanju z naravo, zato vidimo velik razvojni potencial.«
Evropski podatki potrjujejo pomen dejavnosti. Rekreativni ribolov v Evropi letno ustvari med 15 in 20 milijard evrov prihodkov in pomembno prispeva k razvoju podeželskih območij. Dejavnost ni vezana le na poletne mesece, saj sezona pri nas traja od aprila do novembra.
Med bolj znanimi območji izstopajo Soča s pritoki, Sava Bohinjka, Unica, Krka in Radovna. Posebno zanimanje velja ribolovu na postrvi in lipana, pogosto v režimu ujemi in izpusti. Tuji obiskovalci v Sloveniji ostanejo več dni, pogosto skoraj teden, pri čemer večino časa namenijo ribolovu.
Ribolovni gostje praviloma porabijo več kot povprečni obiskovalci, saj poleg dovolilnic koristijo tudi nastanitve, gostinske storitve in vodnike. V posameznih območjih njihova poraba presega povprečje večkratno, kar se odraža tudi v lokalnem gospodarstvu.